V desetih letih delovanja Muzeja norosti se je izkazalo, da so kulturno-umetniške intervencije pomembna dopolnitev zgodovinskega prikaza delovanja inštitucij. Opuščene zavodske sobe gradu Cmurek so postale prostor spominjanja, pričevanj in pogovorov o družbeni konstrukciji norosti in duševnem zdravju. Na robove družbe izrinjeno temo tukaj postavljamo v osrčje, ne ker bi sami tako želeli, ampak ker že grad Cmurek sam z z Muzejem norosti ljudi spodbudi, da se o tem pogovarjajo – in to ne s psihiatrom, terapevtko ali socialno delavko – ampak z »nestrokovnjaki«, običajnimi ljudmi in v prostoru s kulturno vrednostjo.
Simona Changa smo povabili, da je razstavo fotografij postavil v treh sobah (hodnik in dve spalnici), ki so javnosti doslej bile nedostopne. V času razstave živi v gradu Cmurek in se z obiskovalci, prostovoljci in domačini pogovarja o ljudeh, ki jih je srečal na svojih fotografskih poteh in tudi sam posluša zgodbe tukajšnjih ljudi. V času rezidence bo obiskoval bližnji Socialno varstveni zavod Hrastovec. S fotoaparatom bo beležil podobe življenja za zidovi največjega zavoda v Sloveniji, v katerem danes živi več kot 600 ljudi iz vse Slovenije, pa o njihovem vsakdanu ne vemo skoraj nič. Kdo so, kako jim je, česa si želijo? Biti blizu ljudem, se z njimi pogovarjati, jim dati glas, pričati zanje – je zagovorništvo, je moč, da kultura in kulturni delavci prebijamo zacementirane družbene meje, odpravljamo stereotipe, razbijamo tabuje, premikamo meje v glavah.